Po večerni plovbi ob meni zelo ljubem Dugem otoku, kamor zahajam že od malih nog, je seveda sledila še jutranja dogodivščina. S čolnom sem se odpravila proti razbitini nasedle ladje, ko se je sonce še sramežljivo skrivalo za Velebitom. Naredila sem še krog okoli morske oznake, ki označuje plitvino... od nekdaj se mi zdi fotogenična:) Tisto jutro skoraj nisem videla ribičev, le nekaj galebov je popestrilo nežno obarvano nebo. Večina razbitine je sedaj pod vodo, saj je impozantni premec z narisano štiriperesno deteljico zgrmel v morje predlansko zimo. Po uživanju v tišini in razgledih, ki so vsako leto enaki in tudi povsem različni, sem se ob prvih jutranjih žarkih odpravila nazaj. Lp,b After an evening ride at my favorite bay in Dugi otok I took a morning ride too. I went to the wreckage of a ship by boat, when the Sun was stil hiding behind Velebit mountain ridge. Again I photographed the "buoy" which I find very photogenic :) I have barely seen any fisherman, just a few seagulls in the soft colored sky. The sunken ship lost its imposing bow with painted four leaf clover previous winter. I have enjoyed the silence and the views although they are the same and different every year. I went back in the company of morning sunrays. Na vzhodu se že svetli... ...proti zahodu je še temno. "Jambor" ni več v družbi premca. Krma že leta kljubuje morju, pogled proti Molatu in Istu. Prvi žarki in nebo brez oblačka, le sled aviona se je zrcalila na morski gladini. Tudi svetilnik v daljavi je že obsijan s soncem. Po čudovitem jutru... še lep dan...